Končno je prišel čas, ko smo lahko tudi vodniki pripravniki 2011 preizkusili svoje znanje. Naš prvi izpit, predizpit. Pravi test vodnikovih živčkov. Predvsem me je skrbelo, kako se bom sam obnesel v tem položaju in kako bo Dipson razumela moje čudno obnašanje in nervozne znake, ki ji jih bom dajal.
Pa smo dočakali, kar smo čakali. Najprej pakiranje doma. Da česa ne pozabimo. Rabimo za dež – rabimo, rabimo za mraz – rabimo, ma pakirajmo, kar mislimo, da rabimo. Če se nam zdi, da ne rabimo, spakirajmo vseeno. Nikoli ne veš, kaj rabiš.
Pa sva s Teno dočakali dan, za katerega sva se pripravljali – dve priložnosti sta se nama že izmuznili (enkrat zaradi dopusta, ko nas ni bilo v Ljubljani, drugič pa zaradi zamujenega SMS-ja).
Mala četica Krimovcev – Nejc s Taco in Cenetom (pa še nečaka je vzel s sabo), Vera s Troijem, Andrej z Dipi in midve s Teno – se je napotila proti Tolminu, kamor so nas domačini prijazno povabili na celodnevni trening.
Janja z Rozi, Nika z Babsi, Jernej s Cenetom in Dejan s Skwayem so se udeležili vaje za začetnike in izkušene vodnike z mladimi psi v Logatcu.
Tradicionalno srečanje krimovcev – letos smo se mladi in malo manj mladi, aktivni in malo manj aktivni člani zbrali v Kamniški Bistrici.
