Krimovci tretji na Talanovem memorialu

 

 

Pa naju je končno doletela čast, da sva lahko po tradiciji kluba sodelovala na Talanovemu memorialu. Ekipo smo sestavili po principu »zadnji trije, ki so opravili izpit«. Tako smo bili ekipa Troi, Tena in Skway. Na deloviščih pa so se pomagali skrivati še Gabi, Teja, Andrej, Veronika, Jernej in Aleš.

Po opravljenih formalnostih smo se najprej odpravili na iskanje pogrešanih. Sam sem moral pregledati travnik in rob gozda, in ker moj šefe ne zna biti tiho, sem vsaj enega izpustil, našel pa zato drugega na čisto drugem koncu. Prav tako je enega skritega našla Tena. Kmalu po iskanju v gozdu smo se odpravili na ruševino, kjer sva s Troiem našla še dva. Če bi moj šef malo gledal okoli, bi morda imeli še enega. 😛 Ovire mi niso najbolj dišale, malo mi je drselo, s šajtrgo se pa tko ne maram voziti. Zibajočih ovir pa čisto ne maram. Sta pa zato Troi in Tena pripomogla k velikemu številu točk. Oba čez 90! Naslednjič bom boljši… Čakala sta nas še iskanje ob poti ter prva pomoč. Tena in Troi sta šla iskat in po postaji sem slišal, da sta našli vse, Dejan pa se je medtem boril s ponesrečencem. Mislim, da si bo za vedno zapomnil 30:2 in ne 5. Prav tako so dali na preizkus Troievo lastnico, če res obvlada tisto čudno reč, ki ji pravijo GPS. Slišal sem, da se je izkazala!

Na koncu je bila na vrsti še poslušnost. Troi in Tena sta se odrezala po pričakovanjih odlično, sam pa sem opazil, da je bil Dejan spet nekaj čudne volje. Najprej je kričal plazi, ampak saj sploh ne vem, kaj to pomeni, potem kliče naprej, in ko sem odšel v gozd, tudi ni bilo okej. Tako sem bil malo zmeden, ampak vseeno sem opravil kakor toliko. Potem smo morali malo počakati, saj smo vsi odšli v krogu poslušati cvileče mucke. Ne vem, zakaj jim nismo smeli pomagati. Edini pogumen je bil Troi. Čisto za konec smo morali spet vsi v vrsto, kjer smo čakali, če bo kaj padlo za pod zob, glede na to, da smo bili ves dan zelo pridni. Vleklo se je in vleklo. Na koncu nas je ostalo res malo. Kar naenkrat so se navijači začeli dreti, ploskati, naši vodniki so veselo odšli, nam oprtali bakrene uteži, s katerimi smo se potem spotikali po poligonu. No, pomembno je, da so bili srečni. Me prav zanima, kaj pomeni 3. mesto. Verjetno obilna večerja v svetlikajoči se veliki skledi.
Za konec naj zatulim, da smo se imeli fino, naši vodniki so imeli super majčke, pridobili smo veliko novih izkušenj (kaj pa bi tudi še lahko izboljšali).
Skway
FotoTalan – klik.
Deli: