V četrtek popoldan, ko sem končala službene obveznosti, sem – čeprav so Lokve le 25 km od mojega doma – ugotavljala, da bom morala krepko pohiteti s pakiranjem vsega potrebnega za tridnevno bivanje na planoti. Končno sem uspela nametati vse potrebno in veliko nepotrebnega v avto ter se z mojim zvestim spremljevalcem Ajkom odpraviti na kratko pot. Lokve so bile …
Kako se počuti človek, ko zadane na srečelovu? Dobro. Še posebno če je takšne sreče, da tudi na vaški veselici, kjer vsaka druga srečka zadene, dobi same prazne. Odlično torej! Nak, saj ni dovolj samo zadetek, preveriti je potrebno nagrado. Ko sem namreč v soboto zjutraj vstal prej, kot bi bilo potrebno, in to samo zato, da sem ujel …
7. 4. vsako leto je prav poseben dan za dve dekleti, ki ju poznam. Ena je moja nečakinja Taja, druga pa naša Nadja. Moja nečakinja si je letos zaželela, da bi jo na njen rojstni dan obiskali v vrtcu in s tem malce razveselili otroke. Bilo je čudovito spomladansko jutri in smo šli – Vera, Barbara, Nadja, Ljuba ter »stric« …
Postala sem reševalni pes GRS Zima, sneg, mraz. Vse to imam zapisano v polovici svojih genov. V maminih, malamutskih genih. No, tam imam zapisano tudi svojeglavost, neposlušnost, nagajanje … Ampak to je že druga zgodba. O tem vam povem mogoče kaj več takrat, ko se bova šla z Gregom, mojim vodnikom, spet zabavat na kakšen preizkus poslušnosti. Ampak sneg − …
